Pomembni sakralni objekti


CERKEV SV. MOHORJA IN FORTUNATA

Cerkev svetega MohorjaTa dolina je bila poseljena že v prvih stoletjih našega štetja. Po več stoletjih so se semkaj naselili benediktinski menihi in leta 1140 zgradili benediktinski samostan – edini na področju današnje Slovenije. Že pred letom 1209 pa so na novo pozidali troladijsko cerkev in nov kamnit križni hodnik. S prehodom Gornjega Grada v last ljubljanske škofije leta 1461 se začenja novo obdobje arhitekturnega razvoja – pozidava nove cerkve in sprememba samostana v graščino, ki je bila med drugo svetovno vojno porušena.
Cerkev katedralnega tipa je največja in arhitektonsko najpomembnejša baročna stavba na Spodnjem Štajerskem. Po naročilu knezoškofa Ernesta grofa Attemsa je bila pozidana med letoma 1752 in 1760. Iz impozantne cerkvene zunanjščine najbolj izstopa prednja razgibana fasada, ki posnema arhitekturo oltarnega nastavka. V vrhnjem zaključku fasade se nahajajo kamniti kipi sv. Miklavža, Krščanske ljubezni, Vere in Upanja, delo Jožefa Strauba iz leta 1755. Slika za glavnim oltarjem je delo Leopolda Layerja. Nad oltarji v prečni ladji in prvem paru kapel visijo dragocene slike Martina Johanna Kremser-Schmidta iz leta 1775 in Pavla Kühnla iz ok. l. 1860. V desni kapeli ob prezbiteriju je zakristija, v levi kapeli pa stojijo kulise Božjega groba. V veži so shranjeni renesančni nagrobniki ljubljanskih škofov in Andrejev oltar.


CERKEV SV. MAGDALENE

Cerkev svete Magdalene Sredi pokopališča stoji leta 1869 postavljena neogotska cerkev, katere notranjščino je leta 1870 poslikal Matija Koželj. Veliki in oba stranska oltarja so delo Andreja Cesarja iz leta 1869. Stara cerkev je bila pozidana v sredini 13. st.


CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA

Cerkev svetega PrimoľaCerkev stoji na hribu sv. Primoža ob poti na Menino in je hkrati tudi zelo lepa razgledna točka. L. 1631 se omenja poleg cerkve še kapelo sv. Florjana, ki so jo po l. 1650 s podaljšanjem ladje združili s cerkvijo. Ob prezbiterij so pozidali nizek zvonik. Oltar v Florjanovi kapeli iz ok. 1670 je bil prvotno posvečen Roženvenski Mariji. Okvir niše je okrašen z reliefnimi medaljoni, ki predstavljajo 15 skrivnosti Rožnega venca. Kip sv. Florjana je delo Ferdinanda Galla iz l. 1760. Ljudska legenda trdi, da so bivale pri tej cerkvici celo benediktinke. Ohranjena je namreč ena sama listina iz l. 1332, ki "morda" govori o gornjegrajskih benediktinkah. Pri obnovi cerkve l. 1995 je bila odkrita romanska poslikava okenskih ostenj in notranjščine, kar je izrednega pomena, saj skriva v svojih stenah pomembne umetnostno zgodovinske ostanke.
Ob vznožju hriba pod cerkvijo stoji kužno znamenje iz 17. st.


CERKEV SV. LENARTA

Cerkev svetega Lenarta Cerkev stoji na gorskem obronku, skrita pod Lepenatko in Velikim Rogatcem. Prvič se omenja l. 1426, vendar je gotovo nastala že v 14. st. Poleg skrivnostne zgodovine in legend, ki so se med okoliškimi kmeti spletale na račun cerkve, je bila zgradba v mnogočem prepuščena usodi narave. Sedanja oblika cerkve je rezultat prezidav po l. 1895, ko je snežni plaz cerkev močno poškodoval. Iz časov turških vpadov naj bi bila tudi veriga, s katero je opasana cerkvena fasada. Dejstvo je, da je cerkev grajena na precej skritem in težko dostopnem svetu, torej lahko verjamemo, da je bila prikladno in varno skrivališče pred nadležnimi Turki.


CERKEV SV. PETRA

Cerkev svetega Petra Sedanja podoba cerkve, ki stoji v vasi Bočna, je rezultat prezidav l. 1855, ko so ji podrli prezbiterij, dvignili ladjo in prizidali obe zakristiji.Leta 1895 jo je močno poškodoval potres, obnovljena je bila tako, da je od stare cerkve ostal le zvonik iz druge polovice 17. stoletja. Na fasadni strani cerkve je vzidanih pet figuralnih sklednikov, notranjost pa krasijo trije epitafi iz 17. stoletja. Župnija je bila do leta 1905 gornjegrajska podružnica.

CERKEV MARIJINEGA DAROVANJA

Cerkev Marijinega darovanjaCerkev stoji v zaselku Dol (prej Štajngrob), ki so jo pozidano v začetku 16. st. predelali v letih 1868 – 1873. V oltarnih nastavkih iz časa zadnje pozidave cerkve je več baročnih kipov in oljnih slik.

 


CERKEV SV. MIKLAVŽA

Cerkev svetega Miklavľa Sedanja cerkev oktogonalnega tlorisa je bila l. 1872 zgrajena v neogotskem slogu na mestu starejše cerkve v zaselku Šmiklavž pri Novi Štifti, ki se omenja l. 1426 v gornjegrajskem urbarju. Notranjščina je dekorativno poslikana, stranska oltarja pa sta narejena v poznobaročni tradiciji in sta iz l. 1833. Kamnit kropilnik ima napis: L.N. 1653.

 


CERKEV MARIJE ZVEZDE

Cerkev Marije Zvezde resize Prvo cerkev na Metuljskem hribu v Novi Štifti so postavili med letoma 1558 –1560, ker so se tu zgodili razni čudeži. Imenovala se je "nova ustanova" (Neu Stift). Prvotna cerkev je imela tri ladje, lesen lepo rezljan strop in enajst oltarjev. Zunaj so jo krasile skrivnosti, slike rožnega venca. Imela je en zvonik in je bila zidana v gotsko-renesančnem slogu. Ta Marijina cerkev je bila do leta 1772 podružnica župnije Gorni Grad in nato postala samostojna župnija. Po požaru l. 1850 so zgradili sedanjo cerkev, ki jo je l. 1854 posvetil škof Anton Martin Slomšek. Prezbiterij je bil poslikan l. 1865 z evharistično vsebino, na slavoloku in na prvih dveh kupolah je okoli Marijinega venčanja v petih slikah uprizorjen nastanek božje poti. Tretja kupola ima slike Marijinega oznanjenja, Vnebovzetja in Brezmadežnega spočetja. Cerkev je zgrajena v novorenesančnem slogu in ima dva mogočna zvonika. Veliki oltar je bil izdelan l. 1911, na konzolah prezbiterija stojijo štirje baročni kipi iz prve polovice 18. st. Ostali štirje oltarji imajo kamnite menze in nastavke, izdelane v neogotskem slogu.
Kapela božjega groba zahodno od cerkve, ki je posnetek Božjega groba v Jeruzalemu, je nastala v prvi polovici 17. st. Skozi prvi prostor v notranjščini vodi nizek vhod v grobno celico. Božji grobovi so bili nekdaj cilji romarjev.