Župnija Gornji Grad

ŽUPNIJSKI URAD GORNJI GRAD
Attemsov trg 1, 3342 GORNJI GRAD
Tel.:  03 / 838 30 90
GSM: 041 691 639

 
CERKEV SV. MOHORJA IN FORTUNATA

Ta dolina je bila poseljena že v prvih stoletjih našega štetja. Po več stoletjih so se semkaj naselili benediktinski menihi in leta 1140 zgradili benediktinski samostan – edini na področju današnje Slovenije. Že pred letom 1209 pa so na novo pozidali troladijsko cerkev in nov kamnit križni hodnik. S prehodom Gornjega Grada v last ljubljanske škofije leta 1461 se začenja novo obdobje arhitekturnega razvoja – pozidava nove cerkve in sprememba samostana v graščino, ki je bila med drugo svetovno vojno porušena.
Cerkev katedralnega tipa je največja in arhitektonsko najpomembnejša baročna stavba na Spodnjem Štajerskem. Po naročilu knezoškofa Ernesta grofa Attemsa je bila pozidana med letoma 1752 in 1760. Iz impozantne cerkvene zunanjščine najbolj izstopa prednja razgibana fasada, ki posnema arhitekturo oltarnega nastavka. V vrhnjem zaključku fasade se nahajajo kamniti kipi sv. Miklavža, Krščanske ljubezni, Vere in Upanja, delo Jožefa Strauba iz leta 1755. Slika za glavnim oltarjem je delo Leopolda Layerja. Nad oltarji v prečni ladji in prvem paru kapel visijo dragocene slike Martina Johanna Kremser-Schmidta iz leta 1775 in Pavla Kühnla iz ok. l. 1860. V desni kapeli ob prezbiteriju je zakristija, v levi kapeli pa stojijo kulise Božjega groba. V veži so shranjeni renesančni nagrobniki ljubljanskih škofov in Andrejev oltar.

CERKEV SV. MAGDALENE

Sredi pokopališča stoji leta 1869 postavljena neogotska cerkev, katere notranjščino je leta 1870 poslikal Matija Koželj. Veliki in oba stranska oltarja so delo Andreja Cesarja iz leta 1869. Stara cerkev je bila pozidana v sredini 13. st.
 

CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA

Cerkev stoji na hribu sv. Primoža ob poti na Menino in je hkrati tudi zelo lepa razgledna točka. L. 1631 se omenja poleg cerkve še kapelo sv. Florjana, ki so jo po l. 1650 s podaljšanjem ladje združili s cerkvijo. Ob prezbiterij so pozidali nizek zvonik. Oltar v Florjanovi kapeli iz ok. 1670 je bil prvotno posvečen Roženvenski Mariji. Okvir niše je okrašen z reliefnimi medaljoni, ki predstavljajo 15 skrivnosti Rožnega venca. Kip sv. Florjana je delo Ferdinanda Galla iz l. 1760. Ljudska legenda trdi, da so bivale pri tej cerkvici celo benediktinke. Ohranjena je namreč ena sama listina iz l. 1332, ki "morda" govori o gornjegrajskih benediktinkah. Pri obnovi cerkve l. 1995 je bila odkrita romanska poslikava okenskih ostenj in notranjščine, kar je izrednega pomena, saj skriva v svojih stenah pomembne umetnostno zgodovinske ostanke.
Ob vznožju hriba pod cerkvijo stoji kužno znamenje iz 17. st.
 
 
CERKEV SV. LENARTA

Cerkev stoji na gorskem obronku, skrita pod Lepenatko in Velikim Rogatcem. Prvič se omenja l. 1426, vendar je gotovo nastala že v 14. st. Poleg skrivnostne zgodovine in legend, ki so se med okoliškimi kmeti spletale na račun cerkve, je bila zgradba v mnogočem prepuščena usodi narave. Sedanja oblika cerkve je rezultat prezidav po l. 1895, ko je snežni plaz cerkev močno poškodoval. Iz časov turških vpadov naj bi bila tudi veriga, s katero je opasana cerkvena fasada. Dejstvo je, da je cerkev grajena na precej skritem in težko dostopnem svetu, torej lahko verjamemo, da je bila prikladno in varno skrivališče pred nadležnimi Turki.



EU Copyright | Obcina