Župnija Nova Štifta

ŽUPNIJSKI URAD NOVA ŠTIFTA
Tirosek 51, 3342 GORNJI GRAD
Tel.:  03 / 839  46 36

CERKEV MARIJINEGA DAROVANJA

Cerkev stoji v zaselku Dol (prej Štajngrob), ki so jo pozidano v začetku 16. st. predelali v letih 1868 – 1873. V oltarnih nastavkih iz časa zadnje pozidave cerkve je več baročnih kipov in oljnih slik.
 
 
 
 

CERKEV SV. MIKLAVŽA

Sedanja cerkev oktogonalnega tlorisa je bila l. 1872 zgrajena v neogotskem slogu na mestu starejše cerkve v zaselku Šmiklavž pri Novi Štifti, ki se omenja l. 1426 v gornjegrajskem urbarju. Notranjščina je dekorativno poslikana, stranska oltarja pa sta narejena v poznobaročni tradiciji in sta iz l. 1833. Kamnit kropilnik ima napis: L.N. 1653.
 
 
CERKEV MARIJE ZVEZDE
   
Prvo cerkev na Metuljskem hribu v Novi Štifti so postavili med letoma 1558 –1560, ker so se tu zgodili razni čudeži. Imenovala se je "nova ustanova" (Neu Stift). Prvotna cerkev je imela tri ladje, lesen lepo rezljan strop in enajst oltarjev. Zunaj so jo krasile skrivnosti, slike rožnega venca. Imela je en zvonik in je bila zidana v gotsko-renesančnem slogu. Ta Marijina cerkev je bila do leta 1772 podružnica župnije Gorni Grad in nato postala samostojna župnija. Po požaru l. 1850 so zgradili sedanjo cerkev, ki jo je l. 1854 posvetil škof Anton Martin Slomšek. Prezbiterij je bil poslikan l. 1865 z evharistično vsebino, na slavoloku in na prvih dveh kupolah je okoli Marijinega venčanja v petih slikah uprizorjen nastanek božje poti. Tretja kupola ima slike Marijinega oznanjenja, Vnebovzetja in Brezmadežnega spočetja. Cerkev je zgrajena v novorenesančnem slogu in ima dva mogočna zvonika. Veliki oltar je bil izdelan l. 1911, na konzolah prezbiterija stojijo štirje baročni kipi iz prve polovice 18. st. Ostali štirje oltarji imajo kamnite menze in nastavke, izdelane v neogotskem slogu.
Kapela božjega groba zahodno od cerkve, ki je posnetek Božjega groba v Jeruzalemu, je nastala v prvi polovici 17. st. Skozi prvi prostor v notranjščini vodi nizek vhod v grobno celico. Božji grobovi so bili nekdaj cilji romarjev.  



EU Copyright | Obcina