Dobitniki občinskih priznanj 2011


Galerija slik



ČASTNA OBČANKA OBČINE GORNJI GRAD

- Viktorija VENIŠNIK za dolgoletno vsestransko delo na področju širjenje kulture, za delo v šolstvu, za vzpostavitev galerijske dejavnosti, delo na humanitarnem področju ter za vsestransko sodelovanje v številnih društvih; predlagatelj Kulturno društvo Gornji Grad

Obrazložitev:
Viktorija Venišnik, Vika, kot jo kličemo, je bila rojena 16.3.1934 na Zgornjem Pobrežju. Vse svoje življenje je posvetila kulturi. Že v študentskih letih je sodelovala kot organizatorka in akterka na različnih šolskih proslavah. Leta 1953, ko je kot mlada učiteljica nastopila delo v šoli Gornji Grad, je takoj pričela sodelovati v gledališki skupini. Njena prva vloga je bila v igri Godčeva pesem, v skoraj šestdesetih letih pa se je različnih vlog nabralo nešteto. Če naštejemo samo nekatere – mati v trilogiji o Kreflih, žena v Mrtvem Kurentu, mati v Samorastnikih, uživala je v Molierovih komedijah… Največkrat je igrala vlogo matere ali žene, v komedijah je znala občinstvo razvedriti in nasmejati, v dramah pa je svoje vloge odigrala doživeto, nepozabno.

V letih njenega službovanja na gornjegrajski šoli je vzgojila mnogo rodov mladih gornjegrajčanov, marsikomu pa je tudi privzgojila ljubezen do gledališča, pesmi, knjige in lepe slike. Aktivna je bila ob nastajanju mnogih šolskih in društvenih proslav, literarnih večerih, ko je v goste povabila znane avtorje poezije in proze. Sodelovala je pri vseh pomembnih proslavah Kulturnega društva Gornji Grad, predvsem ob pomembnih jubilejih društva. Proslavo za 100 letnico društva je organizirala skoraj sama, pa tudi pri 115 letnici, 120 letnici in 130 letnici, ki jo je društvo praznovalo lani, je bila nepogrešljiva. Kot dolgoletna članica KD, je bila nekaj let tudi predsednica tega društva.

Vika Venišnik je bila pobudnica galerijske dejavnosti. Ta dejavnost v okviru KD sega skoraj dvajset let nazaj, ko je leta 1992 prva razstavljala naša rojakinja akademska slikarka Terezija Bastelj. Ob 115 letnici društva se je galerijska dejavnost preselila v galerijo »Štekl« in gospa Vika Venišnik je bila od takrat naprej duša, srce in še kaj te galerije. Ob pomoči majhne ekipe je vseskozi vodila vse dejavnosti, od dogovora z razstavljalci, kulturnega programa ob otvoritvah, do priprave in pospravljanja galerije. Galerija je že zdavnaj prerasla okvire kraja, saj je poznana daleč preko občinskih meja, tako preko umetnikov, ki so svoja dela razstavljali, kot preko obiskovalcev. Od pričetka do danes se je zvrstilo nekaj manj kot 100 razstav, od odprtja galerije Štekl pa je v petnajstih letih organizirala preko 85 razstav različnih ustvarjalcev. Gornji Grad je na svojo galerijo lahko upravičeno ponosen, z gotovostjo pa trdimo, da galerije brez »naše Vike« nebi bilo.

Gospa Vika pa ni dejavna samo v kulturnem društvu, saj jo srečamo tudi v drugih organizacijah, pri Rdečem križu je dolgoletna aktivistka, skrbi za vsakoletna srečanja starejših krajanov, je članica ZZB za vrednote NOB Slovenije, Društva upokojencev, kjer s svojimi izdelki občasno sodeluje na razstavah ročnih del, vključena je v skupino za samopomoč in bralni kotiček v Centru starejših Gornji Grad. Aktivno je sodelovala tudi v ostalih društvih v kraju, pomagala pri prireditvah ob Čebelarskem prazniku, bila aktivna v knjižnici itd. Ne moremo pa mimo zelo pomembnega poslanstva. Dolga leta se na zelo občuten način poslavlja od naših krajanov oz. krajank, na njihovi zadnji poti.

V družini Venišnik je bila kultura kot družinski član, saj je bil do svoje prerane smrti kulturi zapisan tudi mož Jože, tradicijo pa nadaljuje njun sin Mitja, ki je aktiven pevovodja več pevskih zborov. Pri Venišnikovih je kultura način življenja.

Za svoje delo je Vika Venišnik prejela več priznanj. Prejela priznanje Zveze kulturnih organizacij, priznanje Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Linhartovo listino, leta 1999 pa je za kulturno dejavnost prejela Zlati grb občine Gornji Grad. Prav tako je za svoje požrtvovalno delo pri Rdečem križu prejela republiško Srebrno priznanje.

Ob takšnih ljudeh in družinah, se nam za nadaljevanje kulturne dejavnosti ni treba bati, prav pa je, da se za požrtvovalnost podeli nagrada. Člani KD Gornji Grad smo iskreno prepričani, da si gospa Vika Venišnik najvišje priznanje občine zasluži, prav tako pa si Gornji Grad zasluži, da dobi tudi častno občanko.

ZLATI GRB OBČINE GORNJI GRAD

- Jože REMŠAK za dolgoletno delo in zasluge na področju kulture, planinstva in gasilstva; predlagatelj Kulturno društvo Gornji Grad

Obrazložitev:
Jože Remšak – Zotler se je rodil 8. februarja 1950 v družini, ki je bila z vsemi porami zapisana kulturni dejavnosti v kraju. Ta dejavnost ga je spremljala že od malih nog, saj sta oba starša aktivno delovala v Kulturnem društvu in oba tudi igrala na odru. Sam se je resneje z gledališkimi deskami srečal konec šestdesetih let. Prva vloga v predstavi za odrasle je bila v igri Pogodba. Na odru nastopa tako že preko 40 let in je upodobil paleto nepozabnih likov. V mnogih igrah je igral glavne vloge, prav vsako vlogo pa je naštudiral do potankosti. Nastopal je v igrah: Zdravnik po sili, Kralj na Betajnovi, v Zadrečkih zdrahah je nastopil že trikrat (1982, 1992, 2002), Deseti brat, Dobri vojak Švejk, Ljubezen pod razpelom, kjer je odigral kar dve vlogi, nastopil je v treh igrah o Kreflih, Matiček se ženi, Moj ata, socialistični kulak, Detektiv Megla, trenutno pa nastopa v igri Oblast, ki jo gledališka skupina še predstavlja na bližnjih in tudi bolj oddaljenih odrih.

Poleg igranja na odru je Jože nepogrešljiv tudi v drugih dejavnostih društva. Postavitev in izdelava scene na odru, je pri vseh igrah v veliki meri njegovo delo, prav tako pa priskoči na pomoč pri drugih potrebnih vzdrževalnih delih v kulturnem domu.

Dolga leta, kar 35 jih je že, se Jože z ganljivimi govori na zadnji poti, poslavlja tudi od naših občanov.

Aktiven pa je tudi v drugih društvih v kraju.V Gasilskem društvu je pomagal pri obnovi Gasilskega doma, opravljal funkcijo predsednika gasilskega društva, trenutno pa je predsednik društvenega častnega razsodišča. Bil je v prvi ekipi, ki je sredi 70-tih let obnavljala Dom na Menini in gradila pristavo pri domu. Pri Planinskem društvu je bil dolga leta gospodar, še vedno pa rad priskoči na pomoč, kadar je potrebno.

Za svoje delovanje na kulturnem področju je leta 1983 prejel priznanje Zavoda za kulturo Mozirje. Prejel je priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Linhartovo značko. Za vlogo Švejka je Jože Remšak leta 1998 je prav tako od Javnega sklada RS za kulturno dejavnost, prejel visoko Linhartovo priznanje. Leta 2000 je družina Remšak prejela Grb občine Gornji Grad, za dejavnost na kulturnem področju. Poleg priznanj z področja kulture je za delo pri gasilcih, poleg več društvenih priznanj, prejel tudi republiško odlikovanje druge stopnje, za delo v Planinskem društvu pa Zlati častni znak PZS.

- Ivan PRESEČNIK za dolgoletno delo in zasluge na gasilskem, turističnem, kulturnem in pašniškem področju; predlagatelj Pašna skupnost »Gospodno-Globače« in Društvo lastnikov gozdov Gornji Grad

Obrazložitev:
Presečnik Ivan, rojen 1941 v Lenartu pri Gornjem Gradu 2, stanujoč isto tam, je bil in je še aktiven, na kmetijskem, gozdarskem, gasilskem, turističnem, kulturnem, družbeno-političnem, zadnje čase pa predvsem na pašniškem področju.

Njegova domačija je bila kot vzorčna kmetija že leta 1968 med prvimi v naši dolini. Na oglede so prihajali številni kmetje iz drugih krajev Slovenije in tudi iz nekdanje skupne domovine.

Pri ZKZ Mozirje je bil dolga leta v najvišjih organih upravljanja »Zadružnem svetu«,v letih 1980-1984 pa tudi njen predsednik. Na področju Gozdarstva je bil je član UO pri »Temeljni organizaciji kooperantov« Nazarje. Prav tako pa se je odlikoval v Kulturno prosvetnem društvu v prefinjeni upodobitvi likov številnih vlog, najvidnejše med njimi so bile v Potrčevih dramah Krefli in v Kralju na Betajnovi. Že mnogo let je član prostovoljnega gasilskega društva in turističnega društva-predsedovanje TD štiri letni mandat. Od vsega začetka je član odbora za pripravo Čebelarskega praznika, bil pa je tudi predsednik tega odbora

Na družbeno političnem področju je v nekdanji skupni občini Mozirje deloval kot delegat, aktivno pa deluje v krajevni skupnosti Gornji Grad. Pašna skupnost Gospodnje-Globače: Poseben pečat je pustil pri urejanju planinskih pašnikov na Menini planini (nova pastirska koča, vodooskrba, čiščenje pašnikov, pastirski praznik). Kot predsednik je vodil pašno skupnost v letih 1986-1993 in še od 1995 do 2011. Leta njegovega predsedovanja so ga zaznamovala kot trdega pogajalca s sedanjim lastnikom Nadškofijo Ljubljana, za pridobitev lastninskih pravic na planinskih pašnikih, katere so pridobili naši predniki že pred mnogimi desetletji.

GRB OBČINE GORNJI GRAD

- Marija BEZOVŠEK za večletno aktivno delo v aktivih kmečkih žena na območju celotne Zgornje Savinjske doline in sodelovanje z drugimi društvi; predlagatelj Turistično društvo Gornji Grad in župan Stanko Ogradi

Obrazložitev:
Marija Bezovšek se je rodila na Kneblovi domačiji v zaselku Lenart. Ta domačija je poznana širše tako doma, kot tudi v tujini zaradi takratnega kmečkega turizma. Z velikim čutom do gospodinjstva se je izobrazila za poklic predmetne učiteljice gospodinjstva in to delo tudi nekaj časa opravljala. Vendar je pri opravljanju svojega dela našla nove izzive. Tako se je zaposlila pri Zgornjesavinjski zadrugi in začela opravljati dela na področju pospeševanja razvoja kmečkega turizma. Zavedala se je, da je za dober razvoj kmetijstva in turistične dejavnosti potrebno tudi znanje.

Gospe Mariji Bezovšek pripisujemo veliko zaslug za to, da so kulinarične posebnosti naše občine in Zgornje Savinjske doline poznane širši javnosti. Njeno strokovnno znanje in izjemen čut do soljudi, se odraža v njenih zaslugah za promocijo kulinarike preko aktivov kmečkih žena, v njenih knjigah in drugih oblikah posredovanja svojega znanja in izkušenj. S svojim dolgoletnim delom je pripomogla k izjemni promociji kraja in občine tudi na področju turizma. Za svoje delo je prejela več priznanj. V občini Gornji Grad pa je prispevek nedvomno največji.

Svoje znanje in kuharsko prakso je gospa Marija prenesla na papir. V samozaložbi je izdala knjigo Od sirnice do ajdneka. Na takšen način bo ostala tudi naša tradicionalna kulinarika zapisana našim zanamcem. Marsikdo pa je že tudi prejel v roke knjigo Želodec in jedi Zgornjesavinjske doline, pri kateri je bila tudi soavtorica.

Gospa Marija je našla tudi čas za delovanje v različnih društvih. Bila je predsednica Zveze kmetic Slovenije, predsednica Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, dolga leta tudi predsednica društva Kmetic zgornjesavinjske doline. Prejela je tudi priznanje Kmetijske zbornice Slovenije.

- Zvonka ZAKRAJŠEK za dolgoletno požrtvovalno delo v Kulturnem društvu Gornji Grad; predlagatelj Kulturno društvo Gornji Grad

Obrazložitev:
Zvonka Zakrajšek je rojena 9.7.1957 v Okonini, poklicna pot in družina pa jo je zanesla v Gornji Grad. Tu se je kmalu priključila Kulturnemu društvu v katerega vlaga ogromno dela in časa.

Kdor ne pozna dela društev, mu ni poznano, koliko ur dela, je potrebno, da vse dejavnosti potekajo brez zapletov. V prav vsakem društvu je nekaj tistih »nevidnih« ljudi, ki veliko delajo, njihovo delo pa ni na očeh javnosti. Tudi v Kulturnem društvu je tako. Gledalci, ki sedimo v dvorani, vidimo samo igro, ki je končana v dveh urah. Nihče pa ne vidi vseh ur, ki jih igralci porabijo za priprave. Še manj pa je opazno delo, ki ga opravijo člani društva, ki ne nastopajo na odru, pa vendar predstave ne bi bilo, če nebi bilo organizatorjev, ki izpeljejo vse potrebne zadeve. Ena izmed takšnih oseb je gospa Zvonka Zakrajšek.

Že od leta 1989 je vseskozi blagajničarka društva, kar zahteva ogromno časa in znanja, da skromna društvena sredstva razporedi tako, da je prav in da dogovarja in organizira vsa gostovanja domačega društva, nabavlja potrebne rekvizite in usklajuje gostovanja drugih gledaliških skupin, ki prihajajo v Gornji Grad.

Pred leti je delovala tudi kot šepetalka pri predstavah. Lansko leto, ob praznovanju 130 letnice društva, je prejela društveno priznanje.

- Alojzija SUHOVERŠNIK za dolgoletno požrtvovalno delo v Planinskem društvu Gornji Grad; predlagatelj Planinsko društvo Gornji Grad

Obrazložitev:
Alojzija Suhoveršnik se je že kmalu po prihodu v naše kraje, kjer je dobila zaposlitev na osnovni šoli Frana Kocbeka, vključila v delo Planinskega društva Gornji Grad, predvsem pri delu z mladino. Z udeležbo na zimovanjih otrok in mladine v planinskem domu na Menini planini in poletnih planinskih taborih je s svojo prisotnostjo in pedagoškim znanjem veliko pripomogla, da je vse potekalo na pedagoško strokovno dovolj podprtem nivoju.

Kasneje je svoje delo na planinskem področju posvetila predvsem pripravi mladine za tekmovanja »Mladina in gore«, na katerih naši mladi planinci pod njenim vodstvom leto za letom dosegajo zavidljive razultate in uspehe. Dolgo vrsto let je bila tudi članica upravnega odbora planinskega društva Gornji Grad.

Za svoje delo na področju planinstva je že prejela Društveno priznanje planinskega društva in priznanje Planinske zveze Slovenije »Bronasti častni znak«.

PRIZNANJE OBČINE GORNJI GRAD

- Miran ŽEROVNIK za odlično odigrane vloge in za delovanje v drugih društvih: predlagatelj Kulturno društvo Gornji Grad

Obrazložitev:
Miran Žerovnik se je rodil v Gornjem Gradu, 4.7.1961. Veselje do igranja je pokazal že v osnovni šoli, ko je nastopal na raznih prireditvah in bil član dramskega krožka. Prvič se je resno srečal z gledališko igro leta 1981, ko je odigral eno izmed vlog v Kralju na Betajnovi.

Po desetletnem premoru, ko ga je poklicna pot zanesla iz domačega kraja, se je leta 1991 vrnil v Gornji Grad in se takoj vključil v gledališko skupino gornjegrajskega kulturnega društva. Od takrat je nepogrešljivi član gledališke družine. Igral je v igrah Revizor, Miklavžev večer, nastopil je v dveh izvedbah Zadrečkih zdrah (leta 1992 in 2002). Njegove vidnejše vloge so še v igri Prevarani soprog, Navadni človek, bil je detektiv Megla v istoimenski igri, igral je v Podnajemniku, v zadnji igri Oblast, ki se še igra pa je upodobil Anteja Pešaliča. Njegove vloge so vedno zelo doživete, zato vedno požanje bučen aplavz.

Miran Žerovnik pa ni aktiven samo v Kulturnem društvu. V Padalskem društvu je bil pred leti soorganizator odmevnega tekmovanja športnih padalcev, ki se ga je udeležilo preko 200 padalcev. Imel je tudi padalsko šolo, še vedno pa je aktiven »pilot« v tandemu. Aktiven član je tudi v Športnem društvu Veterani, pa tudi v drugih društvih.

Miranova kulturna in športna pot se še vedno vzpenja, zato se mu za vzpodbudo vnaprej in zahvalo za nazaj podeli Priznanje Občine Gornji Grad.

- Klementina VERŠNIK za požrtvovalno delo v Kulturnem društvu Gornji Grad; predlagatelj Kulturno društvo Gornji Grad

Obrazložitev:
Klementina Veršnik je rojena 18.2. 1974. Gledališki oder je spoznala že v osnovni šoli, saj je sodelovala pri raznih šolskih prireditvah. Po končanem študiju in vrnitvi v Gornji Grad, se je leta 1999 priključila gledališki skupini Kulturnega društva. V gledališki sezoni 2000/2001 je v igri Ljubezen pod razpelom zaigrala Vest, nastopila pa je še v igri Dohodnina in Navadni človek.

Zadnja leta na odru ne nastopa, je pa nepogrešljiva pri drugem delu, ki je neobhodno potrebno za tekoče izvajanje gledaliških predstav. Tudi Klementina Veršnik je oseba, ki je ni moč videti, brez nje pa delo nebi teklo tako, kot je treba. Vedno je pripravljena pomagati, pa naj bo to delo za odrom ali pa pospravljanje dvorane.

Pomembno vlogo pa je odigrala tudi v galeriji »Štekl«, kjer je kar nekaj časa predstavljala razstavljalce, občasno pa je tudi pozdravila prisotne v imenu KD.

Aktivna je tudi v Planinskem društvu, kjer je bila dva mandata tudi njihova blagajničarka, v lanskem letu pa je ob praznovanju 130 letnice društva prejela društveno priznanje.

- Franci REPENŠEK za večletno aktivno delo v Športnem društvu Veterani Gornji Grad; predlagatelj Športno društvo Veterani Gornji Grad

Obrazložitev:
Franci je leta 1994 z nekaj somišljeniki ustanovil Športno društvo Veterani Gornji Grad. Z polno upov in načrtov je društvo zaživelo. Nogomet je bil na prvem mestu in seveda so se ga vsi člani radi udeleževali.

Seveda pa ni vse v nogometu, zato se je v društvu veliko naredilo, predvsem na velikem travnatem igrišču. V vsaki akciji si je Franci vzel čas in pomagal, ter še ostale spodbujal k udeležbi, zato se člani še sedaj radi srečujejo in skupaj poveselijo. Ravno zato so se spletle prijateljske vezi tudi z ŠD Veterani iz Črešnovcev, ki se ohranjajo vse do sedaj. Ravno zaradi takih kot je Franci Repenšek društvo še vedno obstaja in uspešno deluje. Franci je bil predsednik društva od 1994-2002.

KOCBEKOVA PRIZNANJA

  • Mojca STRADOVNIK
  • Anže VERŠNIK
  • Patricija POLJANŠEK
  • Maruša RIHTER
  • Polona KLEMEN

Obrazložitev:
Kocbekova priznanja prejmejo učenci osnovne šole za doseganje najboljšega učnega uspeha v vseh letih šolanja.