Bogato življenje Vike Venišnik zapolnjeno s kulturo in dobrodelnostjo


V okviru prireditev ob kulturnem prazniku je gornjegrajsko kulturno društvo, v četrtek, 5. februarja,  pripravilo pogovor z Viko Venišnik, letošnjo prejemnico priznanja sveta za življenjsko delo mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Moderatorka Mija Pilko je z Viko Venišnik preko pogovora prehodila njeno bogato življenjsko pot. Z nežnim zvoki citer je večer polepšala Petra Golob.
Skupaj sta prehodili pot od otroštva na kmetiji na Zgornjih Pobrežjih, preko obdobja njenega šolanja, do prihoda v Gornji Grad, kjer je dolgih 36 let poučevala. Omenili sta njene aktivnosti v kulturnem življenju kraja, obudili spomine na leta, ko je bila amaterska gledališka igralka, vedno pa si je vzela čas tudi za dobrodelnost, ki ji je dajala osebno zadovoljstvo.
Obiskovalci večera so z zanimanjem prisluhnili Vikini zgodbo o njenih otroških in mladostnih letih, saj jo večina pozna od prihoda v Gornji Grad dalje. Vzgoja njene mama je bila zaslužna za to, da je Venišnikova postala kar je, da je svoje življenje posvetila poučevanju otrok in bogatenju kulturnega življenja v kraju.
Venišnikova je povedala, da je prvo vlogo v gornjegrajskem gledališču odigrala še isto leto, ko je prišla v kraj in vlog je bilo nato veliko. Prvič je odigrala mamo in podobne vloge so se je oprijele, čeprav si je želela, da bi kdaj lahko igrala tudi kakšno hčerko ali »tamlado«. Na svoje gledališko delo je ponosna in povedala je, da se čuti ponosno, da je bila izbrana za to.
Z drugim možem Jožetom ju je družila ljubezen do igre, glasbe in lepe pisane besede. Z njegovo smrtjo je izgubila ne le partnerja, ampak tudi sorodno dušo. Beseda je v pogovoru nanesla tudi na dobrodelnost, ki ji je njenemu življenju dajala in ji še daje poseben smisel. Že v mladih letih se je priključila Rdečemu križu, preko katerega je pomagala reševati stiske ljudi.
Venišnikova je tudi »mama galerije Štekl«, kot jo rade poimenujejo njene naslednice, kajti ravno na njeno pobudo je zaživela galerijska dejavnost v Gornjem Gradu. Že nekaj let vodi bralne urice v Centru starejših v Gornjem Gradu. Čeprav to vedno težje opravlja, starejšim, ki jo vsak teden težko pričakujejo, ne more odreči prijetnega druženja.
V svojem bogatem življenju je Venišnikova v številnih dejavnostih in službi našla veliko zadovoljstva in če bi še enkrat živela, ne bi spremenila ničesar, je povedala v pogovoru. Vsaka tako pozitivna kot negativna izkušnja jo je oblikovala v osebo, kakršna je. Ob slovesu od obiskovalcev dogodka pa je prebrala pesem o domovini, s katero je želela ljudi spodbuditi, da domovino spoštujejo in so nanjo ponosni.