875-letnica ustanovitve benediktinskega samostana in prve pisne omembe kraja zaznamovala mednarodna maša


V soboto, 12. septembra, je bila v gornjegrajski katedrali slovesna mednarodna maša ob 875-letnici ustanovitve benediktinskega samostana v Gornjem Gradu in prvi pisni omembi kraja. Slovesnosti so se udeležili predstojnik salezijanske družbe mag. Janeza Potočnik, predstavnik goriškega nadškofa Karlo Bolčina, predstavniki benediktinskih samostanov iz Avstrije, med njimi upokojeni linški škof msgr. Maximilijan Aichern, opat benediktinskega samostana St. Lambrecht pater Benedikt Plank, dekan benediktinskega samostana Šentpavel (St. Paul) pater Siegfried Stattman in romarji z njihovih župnij. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki Malteškega viteškega reda in srbske pravoslavne cerkve, duhovniki iz Poljske, župan občine Šentpavel Herman Primus, župan pobratene občine Gospa Sveta (Maria Saal) Anton Schmidt in predstavniki pobratene občine Forgaria nel Friuli iz Italije.
Mašo je daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki se je v pridigi osredotočil na ustanovitev benediktinskega samostana. Le-ta je deloval v duhu Moli in delaj in takšnemu zgledu so sledili tudi farani. Omenil je tudi vlogo ljubljanske škofije, ki je po ukinitvi samostana v kraju zgradila veličastno katedralo, v kateri so številni škofje našli svoje zadnje počivališče. Zahvalil pa se je vsem župnikom in faranom ki so za ta kulturno zgodovinski spomenik v preteklosti in sedanjosti tako lepo skrbeli in ga obdržali v podobi, kot je sedaj. Predvsem pa je pohvalil zgledno sodelovanje občine in župana Ogradija z župnijo in celjsko škofijo.
V pozdravnem govoru je gornjegrajski župan Stanko Ogradi pozdravil vse goste ter omenil bogato zgodovino Gornjega Grada, ki se pričenja ravno z ustanovitvijo benediktinskega samostana. »Zbrani smo v največji katedrali po prostornini na Slovenskem, ljudje različnih narodov in jezikov. Povezuje nas skupna zgodovina in kulturna dediščina. Kot smo se povezovali v preteklosti, se moramo tudi v prihodnje, pa naj si bo to na kulturnem, verskem ali turističnem področju. Prijateljstvo nima meja. Današnji dan je dokaz, da smo na pravi poti. Pohvaliti moram sodelovanje z benediktinskim samostanom  v  Šentpavlu pri vzpostavljanju benediktinske romarske poti,« je v govoru povedal Ogradi.
Ob pričetku bogoslužja je o pomenu povezovanja in benediktovi poti spregovoril pater Siegfried Stattman, ki je z romarji tokrat peš prišel iz Nove Štifte, že leta pa z romarji peš ali s kolesi prihaja v Gornji Grad. Spregovoril je tudi ob zaključku bogoslužja, prav tako pater Bolčina, župana Primus in Schmidt in Andrea Goi predstavnik občine Forgaria. Občina Gornji Grad se je vsem sodelujočim zahvalila z darilom, knjigo o gornjegrajski katedrali. Pred mašo je obiskovalce zabavala Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, med mašo je prepeval domači cerkveni pevski zbor, zapeli pa so tudi avstrijski pevci.
Oglejski patriarh Pelegrin je 7. aprila 1140 potrdil ustanovitev opatije v Gornjem Gradu. Poleg oglejskega patriarha zgodovinski viri še posebej izpostavljajo Diepolda iz Kagra, ki je skupaj z ženo Truto patriarhu prepustil svojo posest v Zgornji Savinjski dolini in s tem omogočil ustanovitev samostana.
Oglejski patriarh Bertold je okoli leta 1273 dal pobudo za ustanovitev škofije na temeljih samostana, a škofije v Gornjem Gradu takrat niso ustanovili. Druga polovica 13. stoletja je bila za samostan zelo turbulentno obdobje. Zgodovinski viri govorijo o sporih med samostanom in pomembnimi plemiškimi družinami, pri čemer je v večini primerov šlo seveda za denar, posest in moč.
Ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461, so nameravali benediktinski samostan v Gornjem Gradu ohraniti, a se redovniki niso želeli podrediti strogim pravilom prvega ljubljanskega škofa Lamberga, ki je leta 1473 samostan razpustil.
Od takrat so Gornji Grad občasno uporabljali ljubljanski škofje za rezidenco, kasneje zgrajena katedrala sv. Mohorja in Fortunata, največja na ozemlju Slovenije, pa je postala zaščitni znak kraja pod Menino planino.
 
 
 
Tekst in fotografije: ŠS