Katedrala Sv. Mohorja in Fortunata

Katedrala Sv. Mohorja in Fortunata je po prostornini, največja katedrala v Sloveniji. Je poznobaročna, nekdaj samostanska, danes župnijska cerkev v Gornjem Gradu. Kraj je imel vse od ustanovitve benediktinskega samostana leta 1140 zelo pomembno vlogo v zgodovinskem dogajanju na slovenskem prostoru, zlasti na cerkvenem področju. Pod vodilom ora et labora (moli in delaj) so sinovi svetega Benedikta v Gornjem Gradu delovali okoli 333 let. Tako eno glavnih prelomnic za Gornji Grad predstavlja ustanovitev Ljubljanske škofije, ki jo je leta 1461 ustanovil cesar Friderik III. Nekaj let kasneje razpuščeni benediktinski samostan je takrat prešel pod okrilje prve cerkvene inštitucije s sedežem na slovenskem etničnem ozemlju. Leta 1752 je takratni ljubljanski škof Ernest Attems, dal sezidati lepo in prostorno katedralo v baročnem stilu, ki je v svoji velikosti in lepoti predmet občudovanja obiskovalcev Gornjega Grada in je bila posvečena leta 1761. Katedrala je po prostornini največja baročna stavba v Sloveniji, ki ima izjemno umetniško dovršeno notranjost s številnimi slikami, freskami, oboki in kamnitimi kipi. Ljubljanski škofje so v Gornjem Gradu uredili rezidenco ljubljanske škofije, ki je bila v uporabi vse do leta 1783, ko so jo morali zaradi reform cesarja Jožefa II. opustiti.